Iranska vojska je v uradni izjavi napovedala zaščito strateške infrastrukture, nacionalnih interesov in javnega premoženja, medtem ko se država spopada z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih dveh letih. Nemiri, ki trajajo že skoraj štirinajst dni, so po zadnjih podatkih zahtevali najmanj 65 smrtnih žrtev, oblasti pa so zaradi poskusa zajezitve organizacije demonstracij prekinile spletne in telefonske povezave. Kljub represivnim ukrepom in tisočem aretiranih protestnikov se napetosti v državi ne umirjajo, k nadaljevanju upora pa pozivajo tudi opozicijski voditelji v izgnanstvu. Nekdanji iranski prestolonaslednik Rezá Pahlaví je državljane iz tujine pozval, naj zavzamejo ulice v večjih mestih in prevzamejo oblast, kar še dodatno zaostruje razmere med teokratskim režimom in protestniki. Razmere pozorno spremlja tudi mednarodna skupnost, saj so se na dogajanje odzvale številne svetovne sile. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je poslal ostro sporočilo iranskemu vodstvu, s čimer se diplomatski pritisk na Teheran povečuje. Vojaško posredovanje in napovedi o zaščiti režima nakazujejo na možnost nadaljnje eskalacije nasilja. Protesti so se razširili po celotni državi, število aretiranih pa strmo narašča. Medtem ko vojska trdi, da brani državno lastnino, borci za človekove pravice opozarjajo na brutalno zatiranje civilistov in informacijsko blokado, ki otežuje poročanje o dejanskem stanju na terenu.

Iranske oblasti so v poskusu zadušitve vse obsežnejših protivladnih protestov uvedle skoraj popolno blokado dostopa do svetovnega spleta v celotni državi. Namen te drastične poteze je preprečiti organizacijo novih demonstracij in omejiti širjenje informacij o dogajanju v državi, kar neodvisnim opazovalcem onemogoča verifikacijo dogajanja na terenu. Kljub prizadevanjem režima, da bi osamil protestnike, se ti zatekajo k alternativnim metodam komuniciranja, vključno s satelitskimi sistemi Starlink in tujimi televizijskimi postajami, kot sta Iran International in Manoto. Protestno gibanje, ki državo pretresa že skoraj dva tedna, predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost tamkajšnjega režima v zadnjih letih. Poročila iz notranjosti države kažejo, da so oblasti močno zaskrbljene zaradi vztrajnosti in številčnosti udeležencev, zato so se odločile za tvegan ukrep informacijske osamitve. Blokada spleta ne vpliva le na koordinacijo protestov, temveč hromi tudi vsakodnevno gospodarstvo in komunikacijo civilnega prebivalstva s svetom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj omejevanje svobode govora in dostopa do informacij pogosto napoveduje stopnjevanje nasilja nad civilisti. Predstavniki protestnih gibanj so v izjavah poudarili, da njihova sporočila ne bodo utihnila in da bodo našli poti za obveščanje svetovne javnosti o dejanskem stanju v Iranu, ne glede na tehnične ovire, ki jih postavlja vlada v Teheranu.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.